PRIVID (Filrouge d.o.o.)
BARON CODELLI IN LEGENDA O TARZANU (celovečerni dokumentarni film) 01.06.2016
Odpri
Režija: Miha Čelar
Raziskovalna igrano-dokumentarna zgodba o malo znanem »filmskem projektu« znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija.
V obdobju 1910–15 je Codelli v afriškem Togu zgradil telegrafsko omrežje in že leta 1914 vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Berlinom. Dosežek je Codelli ovekovečil na več kot 800 dokumentarnih in uprizoritvenih fotografijah, ob tem pa še finančno in tehnično podprl Hansa Schomburgka, da je prišel v Togo snemat dokumentarec.
Poleg dokumentarca sta imela Codelli in Schomburgk še en skupni afriški projekt: nemi igrani film Bela boginja iz Wangore, za katerega je scenarij napisala baronova mati, Rozalija Codelli. Filmski material naj bi bil med 1. svetovno vojno zaplenjen. Vendar je Schomburgk Codelliju zamolčal, da je njunemu filmu preprosto spremenil naslov, v Nemčiji dosnel nekaj prizorov in ga izdal pod drugim imenom.
Bela boginja iz Wangore – prvi igrani film slovenske scenaristke in slovenskega producenta ter hkrati prvi igrani film na svetu, posnet v Afriki – je bila tako skoraj sto let skrita v nemi filmski zgodbi Eine weisse unter Kannibalen (Belka med ljudožerci, 1921, Übersee-Film-GmbH). Kopijo hrani Das Bundesarchiv v Berlinu, Codellijevi surovi afriški materiali pa so po vsej verjetnosti še vedno shranjeni v National Archives v Londonu.
HOUSTON WE HAVE A PROBLEM (celovečerni igrano-dokumentarni film) 01.06.2016
Odpri
Režija: Žiga Virc
Hladna vojna, vesoljska tekma in ameriški pristanek na Luni so bile prelomnice, ki so zaznamovale polpreteklo zgodovino. Te dogodke pa obkroža tancica skrivnosti, ki še danes burijo domišljijo. Film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca je nov, svež prispevek k razmišljanju in razpravam o teorijah zarot. Ta intrigantski igrano-dokumentarni film raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednem vec milijard dolarjev.
Film obravnava jugoslovanski vesoljski program je mit, po katerem naj bi Socialistična federativna republika Jugoslavija v 60-ih letih razvijala lasten vesoljski program, ki naj bi ga predsednik Tito v določeni stopnji razvoja prodal Združenim državam Amerike oz. predsedniku Kennedyu. Denar od prodaje naj bi Jugoslaviji omogočil najvišji življenjski standard med socialističnimi državami.
Mit je posebej prisoten v državah bivše Jugoslavije. Po anketi Radia Svobodna Evropa iz leta 2012 vanj verjame kar 41,8% prebivalcev Srbije.
Podobno kot o jugoslovanski atomski bombi se je o domnevnem vesoljskem programu govorilo v ozkem krogu pripadnikov Jugoslovanske Ljudske Armade in ostalih varnostnih služb. Mit je dobil veliko popularnost v širši javnosti januarja 2012, ko sta filmska ustvarjalca Žiga in Boštjan Virc objavila nekajminutni video klip na YouTube, ki je v nekaj dneh presegel milijon ogledov in bil deležen velike medijske pozornosti.
Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu bazira na naslednjih zgodovinskih dejstvih:
1. Herman Potočnik Noordung
Herman Potočnik Noordung je slovenski inženir, pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij, ki je s svojim delom "Problem vožnje po vesolju" navdihoval tako nemške, ameriške in sovjetske znanstvenike.
Špekulira se, da so po njegovi smrti leta 1929 ostali njegovi neobjavljeni zapiski, ki naj bi jih na Dunaju leta 1945 domnevno zaplenili ameriški agenti v stanovanju žene njegovega brata. Nadaljnja usoda teh dokumentov ni znana, kakor tudi ni bil nikoli potrjen njihov obstoj.
2. Finančna podpora ZDA
Od zgodnjih 60 let oz. od časa predsednikovanja Eisenhowerja je bila Jugoslavija deležna privilegiranega položaja v zunanji politiki ZDA, vključujoč velikodušno finančno pomoč in kredite, ki so dvignili življenjski standard v SFRJ in držali Titov režim trdno na oblasti. Zneski, ki jih je tedaj dobivala Jugoslavija, so bili večji od letnih proračunov NASE. Po odhodu Eisenhowerja je predsednik Kennedy nadaljeval s politiko naklonjenosti Jugoslaviji, kar ga je stalo hudega nasprotovanja desničarskih krogov in dela jugoslovanskih izseljencev v ZDA. Tito je bil tudi zadnji tuji državnik, ki je obiskal Kennedya pred njegovo smrtjo 22.11.1963.
Še danes niso povsem jasni vsi razlogi ameriške finančne pomoči.
2. Tehnološke kapacitete SFRJ
Jugoslavija je kljub zunanjepolitičnim in gospodarskim težavam po resoluciji Informbiroja doživljala hiter tehnološki napredek, še posebej po odprtju Zahodu in finančni pomoči ZDA. Kmalu je razpolagala z več jedrskimi reaktorji in inštituti, naglo pa se je razvijala vojaška industrija, ki je bila kmalu sposobna izdelave podmornic, vojaških reaktivnih letal in modifikacij raketne tehnologije.
Nosilec vseh projektov je bil Vojno-tehnični inštitut v Beogradu v sodelovanju z različnimi domačimi in tujimi podjetji, ki je vrhunec doživel z razvojem novega supersoničnega letala "Novi avion", ki pa je bil prekinjen z razpadom države. Domnevno se je v tem istem času v tajnosti razvijal tudi jugoslovanski vohunski satelit, ter določeni drugi projekti, ki so še danes zaviti v tajnost.
4. Znanstveno sodelovanje med ZDA in SFRJ
Paralelno s finančno podporo ZDA Jugoslaviji je potekalo intenzivno znanstveno sodelovanje med ZDA in SFRJ na različnih področjih. Jugoslavijo so redno obiskovali ameriški astronavti v izmenjavi znanstvenih izkušenj, med njimi tudi posadke Apolla 8, 9 in 11.
Tako je 26. septembra 1967 v Beogradu potekalo prvi mednarodni simpozij o raziskovanju vesolja "First steps toward space", drugi simpozij pa je bil 16. oktobra 1968 v New Yorku.
27. junija 1971 je bila v Beogradu razstava vesoljske tehnologije, kjer so pod isto streho gostovali ameriški in sovjetski strokovnjaki, Titu pa tudi pripisujejo zasluge za posredovanje pri ameriško-sovjetskem sodelovanju v odkrivanju vesolja, ki traja še danes.
5. Jugoslovanski inženirji v NASA
V NASI je službovalo nenavadno veliko jugoslovanskih inženirjev, sploh če upoštevamo nezaupanje Američanov do ljudi iz socialističnih držav in varnostno občutljivega vesoljskega programa. Mnogi med njimi so zasedali visoke pozicije, najbolj znan pa je verjetno pokojni Mike (Milojko) Vucelić, ki ga je zaradi zaslug v programu Apollo predsednik Johnson odlikoval s Freedom Award. Med Slovenci je najbolj znan inženir v NASI zdaj že upokojeni Anton Mavretič.
6. Jugoslovanska zastava na Mesecu
Malo je znano dejstvo, da je posadka Apolla 11, ki je 20. julija 1969 kot prva v človeški zgodovini pristala na Luni s seboj nosila tudi zastavo SFRJ. To zastavo in vzorec kamna z Lune, ki so jih ameriški astronavti kmalu po misiji prinesli osebno Titu, hrani Muzej istorije Jugoslavije v Beogradu. Oba eksponata sta bila večkrat tudi razstavljena, nazadnje aprila 2016 v Banjaluki, BiH.
ANA (Studio Arkadena d.o.o.) 27.05.2016
Odpri
Režija: Igor Šmid
Tipični (slovenski) fenomen tajkunov in neštetih tovrstnih afer je okvir osebne in intimne drame fotografinje Ane, poročene z navidez uspešnim podjetnikom. Pogoltnost, zaradi katere ne loči več med dobrim in zlom, prikrivanje kriminalnih dejanj belih ovratnikov ter nezvestoba sprožijo tok dogodkov, ki ga mož ne more več obvladovati: izgine v neznano. Ana s hčerko postane nemočna žrtev nevidne kriminalne združbe, okolje pa ne verjame, dani soudeležena ali da vsaj ne ve za moževe goljufije.
Tržni projekti - TRIXTR 19.08.2015
Odpri
Tržni projekti - Division productions 18.08.2015
Odpri
SLOVO (ZVVIKS) 28.04.2015
Odpri
Režija: Leon Vidmar
Zgodba govori o Lovru, ki se na pogrebu poslovi od svojega dedka. Ko se vrne domov, si kopalno kad napolni z vročo vodo. Leže vanjo, utrujen je in žalosten. Zagleda se v kapljico vode, ki počasi polzi iz pipe. Ko pljuskne v vodo, se Lovro spomni na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe. V mislih se preseli ob ribnik dvajset let nazaj, realni zvoki in predmeti v kopalnici ga spomnijo na drobne detajle tistega dne: kako je prvič nataknil črva na trnek, kako ga je dedek s trnkom ulovil za brado, kako sta se vozila na ribolov, kako je prvič ulovil ribo in jo prvič videl umreti. Spomini in realnost se prepletejo in zlijejo v eno.
Osebno izpovedna tematika filma »Slovo« podaja intimno doživljanje spomina na izgubo bližnjega. Ker se lahko z zgodbo identificira vsakdo, jo razumemo kot mednarodno zanimivo, odsotnost dialoga pa dopolnjuje univerzalnost filma, saj pomeni, da filma ni potrebno prilagajati za različna jezikovna območja. Film bo zgodbo podajal v tehniki lutkovne stop-motion animacije, kar je ustrezna tehnika za vizualni prikaz zgodbe in preplet sveta realnosti in spominov. Na podlagi scenarija, likovne zasnove filma in odsotnosti dialoga menimo, da bo film primeren za vse starostne skupine gledalcev. Film ocenjujemo kot festivalski, hkrati pa zanimiv za kinematografsko predvajanje (kot predfilm), televizijsko distribucijo in distribucijo preko ponudnikov videa na zahtevo.
Film bo predvidoma dolg 6 minut in brez dialoga.
IDILA (Zavod Blade productions) 20.04.2015
Odpri
Režija: Tomaž Gorkič
Amaterski fotomodel Zina se po prekrokani noči odpravi na modno fotografiranje v naravo v družbi ambiciozne Mie, apatične Dragice in snobovskega fotografa Blitcza. Na poti do lokacije srečajo nekaj čudaških domačinov, za katere se ne zmenijo. Na idiličnem travniku, ki so si ga izbrali za fotografiranje, jih grobo napadeta domnevna lastnika travnika Francl in Vintlr. Tako se povsem običajno modno snemanje v naravi skozi film spremeni v neusmiljen boj za preživetje …
Idila preigrava tisti žanrski vzorec, pri katerem gre za grozljivo konfrontacijo ruralnega in urbanega. Pod osnovno strukturo zgodbe so subtilno umeščene nekatere pereče teme, s katerimi se srečujeta sodobna slovenska in tudi širša družba. Je temen odsev sveta, v katerem živimo.